Slovenski skladatelj Borut Kržišnik je nedavno pri založbi KUD France Prešeren izdal svoj šesti album s pomenljivim naslovom Valse Brutal. Borut, ki živi v Ljubljani, je v svoji plodoviti karieri napisal glasbo za številne filme ter gledališke in plesne predstave. Med drugimi je sodeloval s svetovno priznanimi imeni, kot so Peter Greenaway, Gerald Thomas, Edward Clug, Emil Hrvatin in Julie-Ann Robinson.

Valse Brutal prinaša razburljivo glasbeno dogodivščino in popotovanje, ki se občasno približa prostemu, nato pa se znova ulovi v uravnoteženosti ritmov in izvirnosti harmonij. Gre za glasbo v polnem pomenu besede, ki ne izbira med poznavalci in simpatizerji, prej po ključu radovednosti in ljubezni do glasbe. Predvsem pa se spretno umika ubeseditvi in predalčkanju. »Ideja o nastanku albuma se je porodila pred kakšnima dvema letoma. Na začetku je bila samo glasba brez imena, vendar pa je bila njena vsebina že zgodaj tako očitna, da si je pridobila ime, ki ga ima zdaj. Glasbo bi rad posvetil vsem, ki bodo v njej videli nekaj, za kar se jim bo zdelo, da so oni edini, ki so to opazili,« nam je zaupal Borut. »Naslov Valse Brutal sem imel dolgo pred očmi in zanj ni bilo treba gledati naslovnic časopisov ali komercialnih posnetkov človeških tragedij. Velikokrat se mi je zdelo, in se mi še zmeraj zdi, da kamor koli pogledam, lahko prepoznam naslov Valse Brutal. Preprosto, to so tisti osnovni mehanizmi, po katerih svet funkcionira. Včasih se mi je zdelo dovolj, da sem pogledal razred osnovnošolskih otrok. Običajno rečemo, da so otroci nedolžni, precej resnice je v tem, vendar si marsikdaj nisem mogel kaj, da v istih otrocih ne bi prepoznaval zametkov odraslih oseb, ki bodo že čez desetletje ali več sposobne najbolj krutih dejanj.«

Glede na umetnikov izviren pristop h glasbi nas je zanimalo, ali ga pri ustvarjanju ovirajo vezi običajnega oziroma kako se jim uspeva ogniti. »Ne, vezi konvencij me ne ovirajo. Prehojene poti se mi preprosto ne zdijo zanimive. Pri izvirnosti se mi zdi pomembno dvoje: ne samo dekonstrukcija oziroma izogibanje prehojenih poti – to, kar nakazuje vaše vprašanje –, ampak predvsem konstrukcija oziroma ustvarjanje lastne poti. Oboje je pomembno, vendar pa je zadnje bistveno. Če lahko oblikujemo lasten izraz, potem je križanje s katero od prehojenih poti nebistveno.« Med opisovanjem albuma Valse Brutal se pogosto pojavlja beseda avantgarda.

»Moja glasba je bila do zdaj zelo različno označena. Bolj kot posamezna oznaka se mi zdi zanimiva sposobnost, da ena glasba izzove več različnih oznak. V glasbi rad uporabljam večplastne prijeme in verjetno je prav v tem vzrok, zakaj je deležna tako različnih, včasih celo nasprotujočih si opisov.« Zanimalo nas je, ali ima kdaj občutek, da se prava glasba umika iz našega življenja, da ostaja le še hrup za širše množice, ki je namenjen zgolj oglaševanju. »S to trditvijo se deloma strinjam. Mislim pa, da je ta pojav samo del celotne slike, ki vsebuje še druge segmente. Gotovo se samostojna glasba zdaj manj posluša kot pred nekaj desetletji in gotovo je, da je tempo življenja v pospešujočem grobem kapitalizmu veliko hitrejši, tako da je zbranost na samo glasbo, brez spremljajočih vizualij, vse bolj redka. Vplive glasbe, ki so jo pred tremi desetletji uvrščali med glasbo za ozadje – en poseben derivat tovrstne glasbe se je imenoval celo elevator music ali glasba za dvigala –, lahko danes prepoznavamo na vsakem koraku in to ne samo v glasbeni podpori reklamnih sporočil, televizijskih oddaj in podobno, temveč tudi v samostojni glasbi, naj bo to sodobna klasika ali hiphop. Po drugi strani pa ne moremo reči, da se glasba umika iz našega življenja, saj je na ta način, kot podlaga vsebinam, ki nam jih vsiljujejo, kvečjemu bolj prisotna. Seveda, to zvočno in, ne pozabimo, vizualno onesnaževanje našega okolja je nesporno, vendar je tovrstna glasba nekako sistemsko povezana tudi s preostalimi segmenti. Bistvo je, da gre za premik okvira, v katerem glasba lahko deluje v sistemu produkcije. Ravno premik sistema produkcije je tisti, ki vpliva na spremembe in redefinicije drugih segmentov glasbe, torej tudi tistih, ki niso neposredno vezani na namenskost filmske, TV- ali reklamne produkcije, na primer na sodobno klasično glasbo.« Borut se trenutno pripravlja na nov album, v ognju pa ima še en projekt, vendar pravi, da je še prezgodaj, da bi o tem kar koli povedal.

Andrej Predin